Vetrne obremenitve in zaščita pred vetrnimi obremenitvami: pripomočki za načrtovanje sistemov kabelskih nosilcev
Obremenitve zaradi vetra sodijo med podnebno pogojene vplive na konstrukcije in sestavne dele. Ti vplivi lahko delujejo tako vodoravno kot navpično ter lahko znatno vplivajo na stabilnost in celovitost stavb in inženirskih objektov. Velikost ustreznih vetrnih obremenitev mora za vsak gradbeni projekt posebej oceniti graditelj, odvisna pa je od različnih dejavnikov. Sem spadajo na primer: lokacija, smer vetra, površine, oblika strehe ter velikost in dimenzije zadevne stavbe.
Regije s podobnimi pogoji so v skladu s standardom EN 1991-1-4 opredeljene kot območja vetrne obremenitve. Ta vseevropski standard (znan tudi kot Evrokoda) v povezavi z ustreznim nacionalnim aneksom določa temeljne parametre za določanje vplivov naravnega vetra na stavbe in inženirske objekte. Nacionalne priloge vsebujejo določbe, ki presegajo pravila Evrokodov in so bila doslej vključena v nacionalne standarde.
| Območje | Hitrost vetra v m/s | Hitrostni tlak v kN/m² |
| 1 | 22,5 | 0,32 |
| 2 | 25,0 | 0,39 |
| 3 | 27,5 | 0,47 |
| 4 | 30,0 | 0,56 |
Osnovne hitrosti in hitrostni tlaki
| Kategorija terena (GK) | Definicija |
| Kategorija terena 1 | Odprto morje, jezero z najmanj 5 km odprte površine v smeri vetra; ravno, gladko zemljišče brez ovir |
| Kategorija terena 2 | Teren z živimi mejami, s posameznimi domačijami, hišami ali z drevjem, npr. kmetijska zemljišča |
| Kategorija terena 3 | Predmestja, industrijska ali poslovna območja in gozdovi |
| Kategorija terena 4 | Mestna območja, kjer je najmanj 15 % površine pozidane s stavbami s povprečno višino več kot 15 m |
Kategorije terena po DIN EN 1991-1-4/NA
Uporaba pokrovov na prostem: upoštevajte zunanje mehanske sile
Pri nameščanju pokrovov na prostem je treba upoštevati, da so izpostavljeni zunanjim mehanskim silam. Sem spadajo na primer veter, sneg in voda. Te dodatne obremenitve niso zajete v mednarodnem standardu DIN EN 61537, zato jih je treba za vsak gradbeni projekt oceniti ločeno. Odgovornost za to nosi graditelj. Njegova ocena predstavlja podlago za dodatne varnostne ukrepe, namenjene zagotavljanju trajno stabilne in varne električne instalacije.
Pri uporabi pokrovov na prostem, kjer so izpostavljeni močnemu vetru, obstaja tveganje, da bi jih zaradi spremenljivih tlačnih razmer dvignilo. Zato je treba sprejeti ustrezne varnostne ukrepe za preprečevanje morebitne škode in zmanjšanje nevarnosti.
OBO ponuja široko paleto rešitev, ki zagotavljajo dodatno stabilnost, tudi ob močnem vetru. Izbira ustreznega sistema je odvisna tako od konkretnega gradbenega projekta kot od lokacije. Z veseljem vam bomo svetovali.
To zagotavlja varno pritrditev tudi pri velikih obremenitvah zaradi vetra
Za vremensko odporno pritrditev pokrovov in za zavarovanje pred obremenitvami zaradi vetra se lahko uporabijo različni kovinski in vpenjalni trakovi. Ti zagotavljajo izjemno trdno in odporno pritrditev – tudi pri močnih vetrnih obremenitvah. V ta namen OBO med drugim ponuja naslednje rešitve:
Napenjalni trakovi
Program Spannband SBR iz pocinkanega jekla, nerjavnega jekla ali z dodatno plastično prevleko, je izjemno robusten in odporen proti obrabi. Izdelek je preizkušen na natezno trdnost (kN) glede na debelino materiala in je na voljo v različnih barvah. Širini 8 in 15 milimetrov omogočata prilagodljivo prilagajanje različnim kabelskim kanalom, kabelskim lestvam in količinam kablov. Z uporabo ustreznih zapiral z vpenjalnimi trakovi SBV in vpenjalnimi kleščami 576 je mogoče vpenjalne trakove namestiti enostavno, hitro in varno.
Kovinske kabelske vezice
Ta Bandschellen MBS iz kovine in opremljeni s krogličnim zapiralom zagotavljajo zanesljivo pritrditev, ki kljubuje tudi visokim temperaturam in neugodnim vremenskim razmeram. S širinami 7,9 in 12 milimetrov ter z različnimi fiksnimi dolžinami je na voljo širok nabor možnosti uporabe. Ta z vgrajeno rezalno napravo zagotavlja natančno in učinkovito namestitev.
Načela namestitve za montažo na ploščate strehe
Naše grafike prikazujejo montažo na ploščato streho Gitterrinne GRM (levo) in montaža na ravno streho neperforiranega Kabelrinne MSKMU (desno).
Pomoč pri montaži mrežnih kanalov GRM na ploščate strehe
Namestitev UniBase 6
UniBase 6 Pozicionirajte v skladu z načrtom strešne razporeditve in po potrebi pod noge namestite zaščitno podlogo UniBase BSM. Največji razmik med podstavki znaša 1,5 m.
Obtežitev UniBase 6
Podstavek UniBase 6 je obtežen s standardnimi tlakovci dimenzij (dolžina x širina x višina) 10 x 20 x 6 cm.
Polaganje mrežnih kanalov GRM
Ta Gitterrinne GRM je pritrjen na univerzalni podstavek UniBase 6 brez vijakov s pomočjo adapterja tipa 165 MBG HGRM.
Namestitev in pritrditev pokrova DGRR
Gitterrinnendeckel DGRR na mrežni kanal in ga z Metallbandschellen MBS .
Prenos
Primer statičnega izračuna za polaganje kablov po strehi
Osnova za izračun
Razmik UniBase
Pri montaži sistemov kabelskih nosilcev – na primer na univerzalni podstavek UniBase – je treba zagotoviti, da naležna površina ustreza celotni širini montiranega sistema. To zagotavlja enakomerno porazdelitev obremenitve in povečuje stabilnost pri obremenitvah zaradi vetra. V naslednjem primeru statičnega izračuna znaša razmik med posameznimi enotami UniBase 0,6 metra
Število sponk pokrova
Na vsake 3 metre pokrova je treba namestiti vsaj 6 sponk za pokrov.
Razmik med kovinskimi tračnimi objemkami
Glede razmika med kovinskimi tračnimi objemkami se priporoča naslednje: namestite tri objemke na pokrov, in sicer na razdaljah 500 mm, 1500 mm in 2500 mm.
Uporabljene komponente sistema
| Št. artikla | Tip | Oznaka |
|---|---|---|
| 5403391 | UniBase 6 | Univerzalni podstavek, obtežitev, zidaki do 6 cm |
| 6047655 | RKSM 630 FT | Kabelski kanal RKSM Magic s hitro povezavo |
| 3191032 | OTSP 6,0x40 A4 | Vijak za iverne plošče, lečasta glava, navor TX 25 |
| 6052656 | DRLU 300 DD | Nepreluknjan pokrov, za kabelski kanal in kabelsko lestev |
| 6052810 | DK DRLU A2 | Sponka pokrova, za nepreluknjane pokrove |
| 7203111 | MBS 100 A2 | Tračna objemka |
Formula za dokazovanje stabilnosti lege (drsenje + dvig):
Wh x γQ ≤ (Gstab x γstab-Wvh x γQ ) x μ
Označevanje
Wh Značilna vetrna sila v vodoravni smeri
Wvh Karakteristična navpična sila vetra za dokaz dviga
Gstab Stabilizacijske gravitacijske sile
YQ Delni varnostni faktor za obremenitev z vetrom
Ystab Delni varnostni faktor za stabilizacijske sile
µ Koeficient trenja
Izračun vodoravne sile vetra na kabelski kanal
Najprej se izračuna tlak vetra, ki deluje vodoravno na stransko steno kabelskega kanala. Tlak se izračuna z množenjem tlačne vrednosti hitrosti sunka vetra, višine stranice, koeficienta sile, varnostnega faktorja in razmika med zidaki.
Wh1 x yQ = 0,5 kN/m2 (tlak hitrosti sunka vetra) x 60 mm (višina stranice) x 1,0 (koeficient sile) x 1,2 (varnost) x 0,6 m (razmik med nosilci UniBase) = 21,6 N
Izračun vplivov na tež
Za izračun vpliva vetrne obremenitve na utež se širina/višina kamna pomnoži s tlakom hitrosti sunka vetra, koeficientom sile in z varnostnim faktorjem.
Wh2 x γQ = 372 mm (širina zidaka) x 80 mm (višina zidaka) x 0,5 kN/m2 (tlak hitrosti sunka vetra) x 2,1 (koeficient sile) x 1,2 (varnost) = 37,5 N
Izračun teže sistema
Skupna teža sistema, vključno s kabelskim kanalom, pokrovom in z utežjo, se izračuna ob upoštevanju gravitacijskega pospeška in varnostnega faktorja.
Gstab x γstab = (6,12 kg/m (kanal + pokrov) x 0,6 m (razmik med zidaki) + 10 kg (teža zidaka)) x 9,81 m/s2 (težni pospešek) x 0,9 (varnost) = 120,7 N
Določitev sil dviga
Za določitev obremenitve zaradi dviga se najprej izračuna dolžina, izpostavljena vetru, in sicer na podlagi razmika med zidaki in širine zidakov. Z množenjem nato dobimo površino, izpostavljeno obremenitvi zaradi vetra. Obremenitev zaradi dvigajočega vetra se določi s kombinacijo tlaka hitrosti sunkov vetra, koeficienta sile in varnostnega faktorja.
Wvh x γQv = (0,6 m (razmik med zidaki) – 372 mm (širina zidaka)) x 300 mm (širina kanala) x 0,5 kN/m2 (tlak hitrosti sunka vetra) x 0,5 (koeficient navpične sile) x 1,2 (varnost) = 20,5 N
Dokaz o stabilnosti lege
Najprej se določi vsota horizontalnih sil vetra. Teža sistema, zmanjšana za predhodno določeno dvižno obremenitev, vključno s koeficientom trenja, da največjo možno stabilizacijsko silo. To omogoča, da se dokončno ugotovi, ali je zagotovljena stabilnost namestitve.
Wh1 x γQ + Wh2 x γQ ≤ (Gstab x γstab – Wvh x γQv) x µ
21,6 N + 37,5 N < (120,7 N – 20,5 N) x 0,6 (koeficient trenja µ)
59,1 N < 60,1 N ➨ Dokaz predložen
Primer nacionalnih standardov za obtežbo z vetrom in s snegom
Splošni vplivi – Obremenitve z vetrom | |
|---|---|
| Evropa: | EN 1991-1-4 |
| Nemčija: | DIN EN 1991-1-4 |
| Belgija: | NBN EN 1991-1-4 |
| Avstrija: | ÖNORM B 1991-1-4 |
| Nizozemska: | NEN-EN 1991-1-4 |
| Švica: | SIA 261 |
| Španija: | CTE DB SE-AE |
| ZDA: | ASCE/SEI 7-16; ASCE/SEI 7-22 |
| Indija: | IS 875-3 |
Splošni vplivi – Obremenitve s snegom | |
|---|---|
| Evropa: | EN 1991-1-3 |
| Nemčija: | DIN EN 1991-1-3 |
| Belgija: | NBN EN 1991-1-3 |
| Avstrija: | ÖNORM B 1991-1-3 |
| Nizozemska: | NEN-EN 1991-1-3 |
| Švica: | SIA 261 |
| Španija: | CTE DB SE-AE |
| ZDA: | ASCE/SEI 7-16; ASCE/SEI 7-22 |
| Indija: | IS 875-4 |
Dodatne vsebine
Pregled sistemov kabelskih nosilcev
Robustni, varni, vzdržljivi – bolje spoznajte sisteme kabelskih nosilcev in se naučite več o koroziji, površinah in materialih.
Izbira ustreznega sistema kabelskih nosilcev
Kako izbrati ustrezen sistem kabelskih nosilcev za instalacijo? Pojasnjujemo, zakaj so dejavniki, kot sta prostornina kablov in obremenitev kablov, pomembna merila.
IEC 61537:2006 – Zahteve za sisteme kabelskih nosilcev
Kakšnim zahtevam morajo ustrezati sistemi kabelskih nosilcev? Standard za izdelek IEC 61537:2006 določa jasne zahteve glede nosilnosti, varnosti in označevanja.
Dokazana kakovost – Pregled certifikatov, standardov in znakov kakovosti
Od ISO do UL: spoznajte, kateri certifikati in certifikacijski znaki potrjujejo kakovost in varnost naših sistemov kabelskih nosilcev, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni.
Zanesljiva zaščita pred motnjami: zaščitno dušenje za elektromagnetno združljivost pri sistemih kabelskih nosilcev
Polja elektromagnetnih motenj lahko povzročijo odpoved celotnih sistemov. Ustrezno nameščeni sistemi za vodenje kablov zagotavljajo magnetno zaščitno dušenje.